Dobrodošli!

 Pri Sieni sem na svetovanju od leta 2019, ko sem imela veliko težav in sva se pogovarjali dvakrat na mesec, vendar se je to število sedaj zaradi mojega napredka bistveno zmanjšalo in sedaj se dobiva nekajkrat na leto. Ob svetovanju sem se vedno bolje počutila, pridobila potrebno samozavest in zmanjšala anksioznost. Pred 4 leti si nisem mogla niti predstavljati, kako zelo bom napredovala in da bom lahko nekatere stvari spremenila in sprejela, za kar sem zelo hvaležna Sieninim nasvetom. Predvsem pa sem hvaležna za to, da me je naučila povezovati se s svojim telesom in umom ter tako vplivati ​​na svoje misli, kar mi je pomagalo v vsakodnevnih stresnih situacijah. Tehnike, ki sem se jih naučila od nje, so mi pomagale spremeniti samopodobo, naučile pa so me tudi, kako se soočiti z neželenimi situacijami in občutki.  

Težko slišim in razumem nekatere dele sebe, ki mi povzročajo težave v vsakdanjem življenju. Siena mi je dala prostor, v katerem se počutim varnega, da lahko raziskujem svoj notranji svet in ta spoznanja uporabljam v vsakdanjem življenju

Hvala Sieni za vsa znanja, veščine in tehnike. Svetovanje mi je dejansko spremenilo življenje. Še vedno se spreminja. Zavedam sem, da sem vložila v svoje delo ogromno truda, energije in ljubezni do sebe. Pri tem mi je z razumevanjem, empatijo in spodbudnimi besedami pomagala prav ona, Siena ki sem ji neizmerno hvaležna. Spoznala sem, da zmorem veliko več in da nimam tako malo vpliva na svoje življenje kot sem sprva mislila. Naučila me je prepoznati različne dele sebe, jih sprejemati in pri tem biti nežna do sebe. 

Pričela sem spoznavati čustva. Prej se tega nikakor nisem zavedala. Če sem bila vprašana kako se počutim, je bil moj odgovor preprost: »Super, hvala pa ti?« ali pa če sem bila vprašana po občutkih, je bil odgovor le v reakciji. Enostavno sem odšla iz meni »nevarnega okolja« in se umaknila v svoj svet.

Tako sem prišla tako daleč, da čustva sploh niso več obstajala (no vsaj ne poimensko ali zaznavno). Lahko rečem, da sem občutila nemir ali pa odpor. Nisem pa znala osvestiti ali je to jeza, žalost, razočaranje. Vse to je pripeljalo tako daleč, da se mi je tokom let in doživetih travm, telo zakrčilo. Postalo je kot bi ga vlil v mavec, enako je bilo s čustvovanjem. 

Splet vsega je pripeljal do neznosnih bolečin, razpršenih po vsem telesu. Seveda sem z znanjem »odrivanja občutenja« odrinila tudi to. Vendar vsak sod je enkrat poln. In tako se je moje telo zrušilo, razbilo kot steklo za 1000 koščkov. Nemoč, ki sem jo občutila takrat, je privedla v še hujše psihofizično stanje. Padel mi je um.

Ob meni hudi izgubi mi je nasproti prišla Siena. Začeli sva počasi in predvsem spoznavali, kaj občutim, in se učili poimenovati čustva, jih zaznavati, kje se odražajo v telesu... Brez nalog in navodil, kako naj to počnem.

Težko opišem, nisem vešča opisovanja, pa vendar sedaj razumem, zakaj so določene težave nastale, kako so se nalagale in kaj pomeni čustvo jeza, sreča,... Prvo, ki sem ga poimenovala, pa je bilo olajšanje. In to še vedno prevladuje v mojem izrazoslovju ter v meni.

Olajšanje, da sedaj vem in razumem, zakaj se moje telo odziva kot se.

In to je to... Olajšanje.